027800470, prehrana: 027800404
 

Ozaveščevalna kampanja #Odklikni: Ustavimo spletno nasilje nad ženskami in dekleti!

Ljubljana, 11. november 2021 – Spletno nasilje nad ženskami in dekleti je v porastu. Že rezultati raziskave Fakultete za družbene vede, izvedene spomladi 2018, so pokazali, da je v Sloveniji vsaj eno obliko spletnega nadlegovanja že doživelo 56 % osnovnošolk (7. – 9. razred). Zaradi epidemije COVID-19 se je uporaba interneta povečala, kar posledično povečuje tudi vedno hitrejše širjenje informacij in pričakujemo lahko, da bo spletno nasilje nad ženskami in dekleti postal vse večji problem – na svetovni in nacionalnih ravni, pa tudi v osnovnih šolah po Sloveniji.

Podobno kot pri različnih vrstah nasilja zunaj spleta, ima spletno nasilje nad ženskami in dekleti lahko mnogo oblik, vključno s spolnim in psihološkim nasiljem. Med osnovnošolci najpogosteje pride do spletnega ustrahovanja, spletnega trpinčenja ali spletnega nadlegovanja, kar skupaj poimenujemo z angleško besedo »cyberbullying«, ki se lahko pojavi z namenom ustvarjanja ali deljenja vsebin  z namenom, da določeno osebo spravimo v zadrego ali ponižamo. »Cyberbullying« se lahko izvaja prek SMS, MMS sporočil, različnih aplikacij in klepetalnikov, prek družabnih omrežij, forumov in iger.

Ozaveščevalna kampanja #Odklikni opozarja na spletno nasilje in nadlegovanje žensk ter deklet. Kampanja poteka pod okriljem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki k podpori vabi tudi vse slovenske osnovne šole. V pasti spletnega nasilja in nadlegovanja se namreč ujemajo vedno mlajše ženske in dekleta, tudi osnovnošolke. Namen kampanje je doseči večjo ozaveščenost o obstoju ter posledicah spletno nasilje in nadlegovanje žensk ter deklet, okrepiti znanje mladih, staršev in opazovalcev/opazovalk nasilja glede preprečevanja in ukrepanja v primeru spletnega nasilja. Ozaveščanje o varni rabi spleta in problematiki spletnega nasilja nad ženskami in dekleti poteka na digitalnih medijih – na avtobusih LPP, na televiziji in družbebenih omrežjih, poleg tega pa k deljenju informacij aktivno spodbujamo tudi osnove in srednje šole po Sloveniji.

 

Katere so najpogostejše oblike spletnega nasilja med osnovnošolci?

Raziskava Fakultete za družbene vede je pokazala, da je 54,5 % mladih že doživelo spletno nadlegovanje, pri čemer so najbolj pogoste oblike nadlegovanja med osnovnošolci:

  • širjenje neresničnih govoric o neki oseb;
  • pošiljanje sporočil z neprimerno vsebino;
  • pošiljanje fotografij ali videoposnetkov, ki jih prejemnik ni želel videti.

Občutno pogosteje so žrtve širjenja neresničnih govoric dekleta, ki tudi pogosteje kot fantje prejemajo sporočila z neprimerno vsebino ter fotografije ali videoposnetke, ki jih niso želela videti. Na sploh so žrtve najpogosteje nadlegovane preko programov za sporočanje (Messenger) ter preko spletnih družabnih omrežij (Facebook, Twitter). Dekleta se v veliko večji meri zaradi nadlegovanja počutijo zaskrbljena, pod stresom, prestrašena, nemočna ter depresivna, fantje pa v veliko večji meri smatrajo nadlegovanje kot zabavo, nadlegovanje se jim zdi smešno, jim je vseeno ali pa na njih sploh nima vpliva. Zanimivi izsledki raziskave so tudi, da so v večini primerov nadlegovalci sošolke ali sošolci

(40,5 %), redkeje so to osebe, ki ne obiskujejo iste šole kot žrtev (31,3 %), najredkeje pa gre za učenca ali učenko drugega razreda šole (15,2 %). Najpogosteje so nadlegovalci fantje (en sam ali skupina fantov- 61,4 %), sledijo jim dekleta (16,5 %), najredkeje pa oboji skupaj (13,1 %).

Kako lahko ukrepamo?

Najpogostejši odziv na nadlegovanje s strani žrtev sta ignoriranje in neukrepanje. Razlog je velikokrat to, da gre, po mnenju žrtve, pri nadlegovanju le za zabavo. Ukrepanje je absolutno potrebno, vendar se je pri tem treba zavedati, da nasilje običajno povzroči še več nasilja, zato proti nasilnežu nikoli ne ukrepamo z nasiljem. Zelo pogosto se zgodi, da so posamezniki nasilni zato, ker sami potrebujejo pomoč in če nasilneža razkrijemo, mu dejansko lahko tudi omogočimo, da bo pomoči deležen. Vsako spletno nasilje, čeprav je na prvi pogled morda nedolžno in na žrtvi ni videti posledic, pusti posledice. Zato spletnega nasilja ne smemo dopuščati. Marsikatera žrtev na prvi pogled ne kaže nobenih posledic nasilja, v resnici pa zelo trpi, le tega noče, ne zna ali pa si ne upa pokazati. Spletno nasilje lahko žrtev pahne v stisko, ki se lahko stopnjuje in vodi tudi v depresijo, izolacijo in samopoškodovanje.

Fotografije: https://we.tl/t-ppdi8ozBMV

 

Več informacij:

Barbara Matijašič

t: +386(0)40 908 479

e: barbara.matijasic@isr.si

 

 
 
 

Deli



 
 
 
 
 
Dostopnost