Predstavitev in namen
Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta, 27. januar 2022
V letu 2022 je mednarodna skupnost že sedemnajsto leto zapored obeležila 27. januar kot dan spomina na žrtve holokavsta, ko so med drugo svetovno vojno Hitlerjevi nacisti v koncentracijskih taboriščih smrti usmrtili okoli šest milijonov Judov. 27. januar pomeni dan, ko so zavezniki osvobodili nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz
blizu Krakova na južnem Poljskem.
Med aprilom 1940 in med decembrom 1944 je na tem kraju tragično preminilo okoli 1.5 milijona Judov, pa tudi več tisoč Sintov, Romov, Poljakov idr. V to koncentracijsko taborišče smrti je bilo pripeljanih tudi preko dva tisoč zapornikov iz Slovenije.
Ko so 27. januarja zavezniški vojaki osvobodili taborišče, so lahko rešili le 7650 bolnih in izčrpanih taboriščnikov, med katerimi je bilo tudi 21 Slovenk. Letos obeležujemo tudi 77 let od osvoboditve tega največjega in najsmrtonosnejšega nacističnega koncentracijskega taborišča.
Januarja 1995, ob petdeseti obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz, je tedanji nemški predsednik Roman Herzog razglasil 27. januar za dan spomina na žrtve nacizma, 3. novembra 2005 pa je ta dan, kot mednarodni dan spomina na holokavst razglasila tudi Generalna skupščina OZN v New Yorku.
Dan spomina na holokavst od leta 2008 obeležujemo tudi v Sloveniji.
Projekt KROKUS
Nastal je na Irskem izpod okrilja združenja HETI (Holocaust Education Trust Ireland). Pri nas ga koordinira center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.
Osnovni namen projekta je vsakoletna obeležitev mednarodne obletnice spomina na žrtve holokavsta s poudarjenim ozaveščanjem otroških žrtev. V ta namen društvo vsako leto podarja čebulice krokusov sodelujočim šolam. Učenci, ki sodelujejo v projektu, nato za posaditev, sporočilo ipd., tudi skrbijo. S posaditvijo krokusov naj bi se spominjali na 1. 5 milijona otroških žrtev holokavsta. Rumeni krokusovi cvetovi, ki cvetijo konec januarja, naj bi spominjali na rumene davidove zvezde, ki so jih te žrtve v času preganjanja morale nositi.
Gre za primeren način seznanjanja mladih s holokavstom in za ozaveščanje o nevarnostih rasizma in diskriminacije. Sodelovanje otrok pri spoznavanju holokavsta, sajenju čebulic in opazovanju rasti cvetov spodbuja k učenju strpnosti in spoštovanja.
Projekt se izvaja vsako šolsko leto, pri nas smo se vključili preteklo šolsko leto (2020/2021) in je namenjen otrokom starim nad 11 let. Letošnje šolsko leto smo ga povezali z obeležitvijo mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta.
Sodelujeta obe šoli (OŠ Ljudski vrt Ptuj in OŠ Grajena), vsaka z enim razredom.
Časovno smo dejavnosti povezane s projektom izvajali skozi celotno šolsko leto, s poudarkom na glavni dejavnosti, ki je bila posaditev krokusov, jeseni vsako leto. Le – te smo nato meseca januarja vključili v obeležitev mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta.
http://www.sinagogamaribor.si/slo/dediscina/projekt-krokus/
Krokuse (preteklo šolsko leto pritlikave narcise) smo letos že zasadili sami. Nadalje, ker smo preteklo šolsko leto, s projektom začeli v času izobraževanja na daljavo, smo se odločili, da ga bomo v prihodnosti obeležili tudi na drugačen način. Do konca šolskega leta bomo namreč dejavnosti v okviru izvajanja projekta nadgradili in prestavili tudi na splet, kjer bomo ustvarili tudi virtualne gredice za naslednja šolska leta. Tako bomo vsako leto zraven klasične zasaditve na šolskem prostoru, skrbeli tudi za virtualne cvetove.
Razstavi ob obeležitvi, realizacija, dejavnosti
Letošnji spomin, smo v okviru projektne teme »Projekt ŠOA – spominjajmo se«, na obeh šolah opremili z dvema razstavama, ki nam jih je posodila Sinagoga Maribor:
a) Odprtje Dokumentarnih razstav Sinagoge Maribor 1. 2022.
Gostili smo dve razstavi:
Holokavst 1933–1945 (Pogum, da se spominjamo)
Gre za slikovno in besedilno bogato razstavo, ki prikazuje holokavst in trpljenje evropskih Judov od prihoda nacistov na oblast v Nemčiji leta 1933 do propada nacistične Nemčije leta 1945. Razstava je iz spominskega centra Simona Wiesenthala, znanstveno raziskovalnega središča Yad Vashem v Izraelu. Izjemno sem ponosen, da smo jo dobili.
Auschwitz – kraj na Zemlji: Auschwitz Album
V razstavi so zbrane edine fotografije, ki prikazujejo vse faze uničevanja Judov v Auschwitzu, razen ubijanja v plinskih celicah. Po vojni so bile zaradi svoje izjemne pričevalnosti uporabljene na sodnih procesih proti stražarjem v tem taborišču, še danes pa predstavljajo enega najzaneslivejših dokazov proti zanikovalcem holokavsta. Fotografije so bile posnete ob koncu maja 1944, torej prav v času, ko je v Auschwitz prispela tudi največja skupina slovenskih Judov iz Prekmurja. Zato so razstavi dodana tudi dopolnila s prikazom usode prekmurskih Judov v Auschwitzu.
Gostujoča razstava je nastala v sodelovanju Spominskega centra Simona Wiesenthala, Yad Vashema iz Izraela in Sinagoge Maribor.
Razstavi smo družboslovci postavili konec meseca januarja 2022 in sta bili na ogled do začetka meseca marca. K osrednjima razstavama smo smo dodali tudi manjšo »razstavo« učenke, katere babica je preživela grozote Auschwitza. Razstava je imela tudi priložena dokumenta, – odpustnico iz taborišča in fotografijo s taboriščno številko, ki jo je ga. Lojzka Stropnik imela vtetovirano vse življenje. Na tem mestu bi se zahvalil oddelku podaljšanega bivanja, kjer so učenci ustvarjali na temo “holokavsta” že v okviru projekta krokus. Ne samo, da so pomagali pri zasaditvi krokusov, temveč so jih tudi ustvarjali (izdelovali ali risali). Zato smo jih lahko dodali k razstavama in s tem povezali mednarodni dan s projektom. Rezulati so bili izjemni in smo lahko na njih ponosni. Razstavam smo dodali tudi papirnate ladjice, ki so jih otroci izdelovali že od začetka šolskega leta. Najmlajše (skupaj z razredničarkami, ki so to želele) smo popeljali po razstavah in jim jih predstavili zelo grobo in skozi otroške oči. Tovrstno medgeneracijsko sodelovanje se zmeraj izkaže za izjemno plodovito, na čemer še sicer moramo delati, ampak predstavlja dober vzgib za prihodnost.
b) Radijska obeležitev;
24. 1. 2022 nas je obiskala novinarka Radia Slovenija (ga. Lidija Čokan). Skupaj z učenci smo podali izjave o obeležitvi in razstavah in tako skupaj z direktorjem Sinagoge Maribor g. Borisom Hajdinjakom, ustvarili dobršen del prispevka objavljenega (med drugim) na Radio SLO 1 – PRVI. Ti učenci so kasneje tudi vodili ostale učence po razstavah. Velika zahvala Mileni, ki je izbrala učence in jih na radijski prispevek tudi pripravila. Med izjavami za radio je bila tudi učenka, katere prababica je preživela taborišče. Da je vse skupaj še bolj ekskluzivno, ta preživela taboriščnica je kasneje postala prva ženska »županja« Ptuja.
Povezava do posnetka: https://radioprvi.rtvslo.si/2022/01/mednarodni-dan-spomina-na-zrtve-holokavsta/
c) Ogledali smo si tudi virtualno predavanje direktorja Sinagoge Maribor, g. Borisa Hajdinjaka. Tukaj je potrebno poudariti, da smo bili dogovorjeni za predavanje v živo, ampak smo se zaradi Covid situacije, slednjemu letošnje šolsko leto zaradi varnosti, izognili.
d) Razstava papirnatih ladjic. Na šoli smo od začetka šolskega leta izdelovali papirnate ladjice v sklopu projekta Šest milijonov ladjic: spomin na preteklost in rešitev za prihodnost (zaključek akcije: 9. maj – dan EU). Le – te smo dodali k osrednjima razstavama.
e) Zasaditev
V okviru projekta Krokus, ki je namenjen mlajšim učencem, smo v jesenskem času v učilnici na prostem in pred osrednjim delom glavnega vhoda na OŠ Grajena, zasadili tudi rumene krokuse. V spomin na 1,5 mio judovskih otrok in tudi na tisoče drugih otrok, ki so bili žrtve nacističnega nasilja. Krokuse smo z veseljem občudovali, ko so pokukali iz zemlje in se razcveteli, ter se tako spominjali vseh žrtev. S tem smo v projekt povabili tudi oddelek podaljšanega bivanja, ki tako skupaj s predmetno stopnjo, tvori celoto po starostnih obdobjih učencev.
f) V okviru obeležitve obeh projektov vsako šolsko leto dodatno spregovorimo in se posvetimo obravnavani tematiki. V tednu obeležitve smo spominu namenili tudi razredno uro.
Sklep in načrti za prihodnost
Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta seveda ni “lep” dogodek, je nekaj, kar človeštvo po defaultu mora obeleževati zaradi sramu in prizadevanja, da se nikoli več ne ponovi. Z veseljem lahko zapišem, da smo na naši šoli pri tem vsako leto boljši in aktivnejši. Z izkušnjami mnogih sodelujočih in povezovanjem različnih projektov, smo tudi opaženi na ZŠRS in nenazadnje tudi v Yad Vashemu v Izraelu. Moje končno poročilo roma namreč tudi tja. Zmeraj smo pohvaljeni, prepričan sem, da bomo letos še bolj. Letošnje šolsko leto nam je uspelo povezati in vključiti vse generacije otrok, kar je posledica združevanja projektov. Krokus je namreč čudovito orodje s katerim se lahko dotaknemo tudi najmlajših, ki jim je drugače nemogoče razložiti grozote holokavsta. Navsezadnje gre za mlade ume, katerim se še ni potrebno ukvarjati z grozodejstvi človeka.
Kot koordinator mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta in projekta krokus moram na tem mestu pohvaliti in se iskreno zahvaliti vsem, ki so in zmeraj znova vlagajo vsaj kanček energije v to, da otroke opominjamo na pretekla grozodejstva. Dokazali smo (letos še posebej), da skupaj zmoremo ustvarjati zgodbe po katerih se drugi zgledujejo.
Naslednje šolsko leto vidim realizacijo projekta na širšem področju. Glede na to, da bo projekt zaživel tudi na spletu, menim, da je ustvaritev ti. virtualnih gredic, več kot na mestu. Klasične zasaditve ne bomo opustili, le nadgradili jo bomo še z virtualno. V tem primeru bi lahko vsakemu učencu lahko omogočili, da svoj krokus zasadi in spremlja. Slednje sicer pogojuje uporabo računalniškega znanja, ampak ne dvomim, da bova skupaj z računalničarjem, uspela ustvariti primerno in kompetentno okolje, ki bo slednje omogočalo. Prav tako bomo na spletu (v okviru zavihka relevantnega projekta), objavili osnovne e-knjige na temo holokavsta. Oziroma vsaj povezave do njih. S tem bomo učencem olajšali dostop in jih hkrati vzpodbudili k branju. Projekt že od prvega leta sodelovanja nosi velik potencial. Ob tem je potrebno poudariti, da si želim v šolo pripeljati tudi gosta (g. Hajdinjak – Sinagoga ali ga. Kočevar – Muzej novejše zgodovine), saj učenci zmeraj radi vidijo kakšen nov obraz, ki jim v slabi uri na drugačen način predstavi osnove holokavsta oziroma temeljne poudarek morebitnih razstav. Do sedaj smo projekt vsako leto nadgradili, kar bomo počeli tudi v prihodnje. Dobro, odlično, kot do sedaj.
Koordinator projekta:
Aljaž Selinšek
